Čustva in misel sta zapleten par
Cindy Dale pravi, da se vsem nam bolj ali manj dogaja, da zunanji dogodki dobesedno sprožijo neki naš čustveni izraz. Ta izraz lahko postane navada ali vzorec odgovora ali delovanja. Naše čustvo in misel postaneta zapleten par. Drug v drugega se vrineta, primeta, skrijeta in se vešče zamaskirata in nemogoče ju je združiti s kakšnim novim občutkom ali mislijo, ki bi bila v neki okoliščini vsekakor primernejša.
Vse, kar moramo storiti, je, da najdemo primeren način, ki bo omogočal našemu zavednemu umu občuti ali zaznati različna čustva, ne da bi se zapletel v običajno reakcijo.
Te reakcije so nastale v preteklosti, najverjetneje v otroštvu, ko smo bili premajhni, da bi neko situacijo, v kateri smo se znašli in nas je ogrožala, preučili in jo razumeli drugače, kot le s preprosto otroško logiko. Če nas je pri petih letih vinjeni oče pretepel, smo v sebi ustvarili čustvo, za katero smo takrat mislili, da nam bo pomagalo preživeti hudo izkušnjo. Takrat smo občutili velik strah. Kdo ga pa ne bi? Bili smo majhni in šibki. Čustveni vzorec, ki smo ga v tistem trenutku ustvarili in prevzeli, bi lahko zvenel nekako tako: »Prestrašen sem. Ko me je strah, nimam moči, zato je bolje, da takrat, ko začutim strah, utihnem!«
Ta čustveni izraz je bil prav gotovo primeren za tisto situacijo. Kot odrasla oseba pa lahko zaidemo v hude težave, če vedno, kadar nas je strah, uporabimo ta čustven vzorec. Če utihnemo, ko začutimo strah pred tem, da bi ljubljeno osebo povabili na zmenek, bomo vedno ostali sami. Ta čustveni izraz, ta vzorec se mora posloviti od nas, saj se je ustvaril v preteklosti, v sedanjosti pa doživljamo drugačno resničnost.
Zakaj nam je tako težko prepoznati čustvene vzorce in jih spremeniti?
Morda ne zmoremo ali ne poznamo boljših odzivov. Morda je naša mati ravnala tako vse svoje življenje. Morda so nas kaznovali, ko smo ravnali drugače. Morda je prva tovrstna izkušnja ostala z nami toliko časa, da ne verjamemo več, da se lahko kar koli spremeni. Zato je pomembno, da si zapomnite: samo takrat, ko se je ta čustveni vzorec oblikoval, so nam ta čustva pomagala, da smo preživeli. Danes nič več. Danes bi se vinjenemu očetu znali upreti. Če so ta čustva ostala z nami kot vzorec ali navada, potem jih moramo spremeniti. Če se zadržujemo ob čustvenem vzorcu, ki nam ne koristi, temveč nam povzroča bolečine in težave, v življenju ne napredujemo. Če vztrajamo, zaidemo v hude težave tako v zasebnih kot v poslovnih stikih.
Ti zastareli in preživeli vzorci namreč vedno učinkujejo ravno nasprotno od tega, kar pričakujemo in si želimo.
Vsakič, ko čutimo čustveno bolečino, doživljamo preteklost. Takrat se nezavedno spominjamo nekega dogodka iz preteklosti in ga združujemo s sedanjostjo, s trenutkom, ko doživljamo neko novo izkušnjo. V bolečini smo zato, ker se zaradi boleče preteklosti bojimo, da se nam bo isto dogajalo v sedanjosti. Če se naučimo živeti tako, da se zavedamo samo tega trenutka in sedaj, bodo mnoge čustvene bolečine dobesedno izpuhtele in mnoge izgubile moč.